Vsak človek ima skupek osebnostnih potez oziroma duševnih lasnosti, ki so edinstvene zanj in tvorijo njegovo osebnost. Če v njegovi osebnosti nekatere izmed teh osebnostnih potez nenormalno prevladujejo oziroma so izjemno izražene, govorimo o osebnostnih motnjah. Motnje osebnosti so v splošni populaciji kar pogoste (10% – 20%). Pogostejše so pri moških. Poznamo več vrst osebnostnih motenj. Spodaj so naštete in opisane le nekatere:
- Disocialna osebnostna motnja – Osebe z disocialno osebnostno motnjo so brezčutne, ne čutijo krivde, ne sočustvujejo, so agresivne in pogosto v zaporu. Osebam s to motnjo pravimo psihopati.
- Paranoidna osebnostna motnja – Ljudje s to motnjo se precenjujejo, so pretirano sumničevi, pogosto protestirajo zaradi banalnosti ali nerealnih vzrokov. Za njih je značilno tudi to, da so pogosto na sodiščih, saj se neprestano tožarijo.
- Čustveno neuravnovešena osebnostna motnja – Tu poznamo dva tipa: borderline tip in impulzivni tip motnje. BORDERLINE TIP – ti ljudje so nenehno v strahu pred kakršno koli zavrnitvijo, so pogosto depresivni in nagnjeni k samomorom. IMPULZIVNI TIP – Impulzivni ljudje se težko kontrolirajo, saj težko obvladujejo čustva. Tako imajo izbruhe agresije, jeze. V to skupino sodijo, na primer, pretepači žensk.
- Shizoidna osebnostna motnja – Shizoidni ljudje so samotarji in le redko izražajo čustva. Stikov z ljudmi si ne želijo in se jih izogibajo.
- Odvisnostna osebnostna motnja – Ljudje s to motnjo so pretirano pasivni, nimajo lastnega mnenja, se zelo podrejajo in zanašajo na druge itd.