Tetanus je huda bolezen, ki jo povzroča paličasta bakterija Clostridium tetani. Za to bakterijo je značilno, da se v neugodnih življenskih razmerah spremeni v sporo (v procesu sporulacije). Spora je neaktivna celica, ki pa je odporna na visoke in nizke temperature, kemikalije, pomanjkanje hranil itd. Te spore lahko v zemlji, vodi, na raznih predmetih itd. preživijo tudi več let. Ko se življenske razmere izboljšajo (npr. ko taka spora vstopi v rano na koži), se spora preoblikuje v aktivno bakterijo, ki se nato v živali ali človeku prične razmnoževati, tvoriti toksin (tetanusni toksin) in povzroči nastanek bolezni. S tetanusom se tako najpogosteje okužimo pri raznih poškodbah (npr. vbodih z žebljem, opeklinah itd.)
Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje proti tetanusu je v Sloveniji obvezno za vse otroke in se izvaja že od leta 1951. Poteka v 7 odmerkih:
- Prvi trije odmerki se dajo v prvem letu starosti v cepivu Di-Te-Per (cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju).
- 4. odmerek se da v 2. letu starosti in to ponovno v cepivu Di-Te-Per.
- 5. in 6. odmerek se data v cepivu dT (cepivo proti davici in tetanusu), in sicer v desetem in štirinajstem letu starosti.
- 7. odmerek se da ob polnoletnosti.
Cepivo proti tetanusu
Cepivo proti tetanusu je toksoid (t.i. tetanusni toksoid), kar pomeni, da je aktivna snov v cepivu kemično oslabeli tetanusni toksin, ki v organizmu sproži imunski sistem, vendar ne povzroči nastanka bolezni. S cepivom povzročimo v organizmu nastanek aktivne zaščite proti tetanusnem toksinu. Bakterijo pa uničimo z antibiotiki.
Stranski učinki cepljenja
Najpogostejši stranski učinki cepljenja proti tetanusu so lokalne spremembe na mestu vboda. Pojavi se bolečina, rdečina, oteklina. Včasih se pojavi tudi vročina, zelo redko pa so prisotne preobčutljivostne reakcije.
Zdravljenje tatanusa
Ob poškodbi (in potencialno možni okužbi s tetanusom) je potrebno rano čim prej očistiti in dati antibiotike (npr. penicilin, ki uniči bakterije). Toksin se nevtralizira z imunoglobulini. Ob razvoju bolezni se dajo mišični relaksanti(npr. diazepam) in bolnik se po potrebi umetno ventilira.