Gripa je akutna okužba dihal, ki jo povzročajajo virusi gripe oziroma influence (tip A, B, redko C). Kaže se z glavobolom, vročino, bolečinami v mišicah, mrzlico, zmedenostjo, bruhanjem, suhim kašljem. Virus gripe je izredno nalezljiv, zato se hitro širi med ljudmi. Prenaša se kapljično ali s stikom (predvsem rokami). V težjih primerih se razvije pljučnica (predvsem pri starejših), Reyev sindrom (predvsem pri otrocih), Guillain – Barrejev sindrom … Nekateri zapleti lahko privedejo do smrti.
Cepljenje proti gripi
S cepljenjem proti gripi aktiviramo imunski sistem, ki začne tvoriti obrambne celice, ki nas varujejo pred gripo oziroma predvsem zmanjša možnost nastanka hudih zapletov gripe, ki se lahko končajo tudi s smrtjo (predvsem nevarno pri starejših ljudeh). Cepljenje proti gripi ni obvezno. Izvajati se začne vsako leto novembra, ko prispejo nove pošiljke cepiva (vsako leto se izdela novo cepivo). Imunost se razvije v 1 do 2 tednih po cepljenju in traja nekaj mesecev (do enega leta). Tako smo zaščiteni pred gripo predvsem pozimi, ko so okužbe in epidemije gripe najpogostejše.
Je cepljenje 100% zaščita pred gripo?
Žal ne, vendar cepljenje znantno zmanjša obolevnost za gripo. Gripa pri cepljenih osebah poteka v blažjih oblikah in večinoma brez zapletov. To je izrednega pomena predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih itd., pri katerih so ti zapleti pogosteje smrtni.
Cepivo proti gripi
Cepivo proti gripi je t.i. mrtvo cepivo, kar pomeni, da vsebuje inaktivirane viruse gripe. Ker se virusi gripe pogosto spreminjanjo (predvsem virus influence tipa A), je potrebno vsako leto izdelati novo cepivo, ki vsebuje trenutno prevladujoče seve (oblike) virusa.
Stranski učinki cepljenja
Stranski učinki cepiva so redki. Pojavijo se lahko lokalne spremembe na mestu vboda – rdečina, oteklina, bolečina. Prisotna je lahko tudi vročina, bolečina v mišicah, slabo počutje. Ti simptomi izginejo v nekaj dneh.