Cepiva so sterilni pripravki s katerimi izboljšamo naravno (specifično) imunost organizma. Vsebujejo mrtve, žive ali le dele oziroma produkte mikroorganizmov. Cepiva aktivirajo imunski sistem, da ta začne tvoriti številne obrambne celice, ki nato krožijo v telesu in ob morebitni okužbi takoj napadejo mikroorganizem. Poznamo številna cepiva za številne nalezljive bolezni. Obstajajo cepiva proti gripi, oslovskemu kašlju, hepatitisu, tuberkulozi, otroški ohromelosti, rdečkam, mumpsu, steklini itd.
Vrste cepiv
Cepiva delimo v dve skupini – živa in mrtva (inaktivirana) cepiva:
- Živa cepiva (npr. cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, tuberkulozi) so cepiva, ki vsebujejo žive, vendar oslabljene mikrobe. V organizmu se ti mikrobi še vedno razmnožujejo in sprožijo imunski sistem, ki začne tvoriti obrambne celice. Ker so ti mikrobi oslabljeni, ne sprožijo nastanka bolezni. Živa cepiva (v primerjavi z mrtvimi cepivi) sprožijo dolgotrajnejši in močnejši imunski odziv, kar je za odpornost organizma dobro. Nevarnost teh cepiv je, da mikrobi v telesu mutirajo in preidejo v nevarnejše oblike mikroorganizmov, ki pa so sposobni sprožit bolezen.
- Mrtva cepiva (npr. cepivo proti otroški ohromelosti, oslovskemu kašlju) vsebujejo mrtve mikrobe ali le dele mikrobov. Te mikrobi se v organizmu niso sposobni razmnoževati, vendar kljub temu sprožijo imunski sistem, ki začne tvoriti obrambne celice, ki varujejo organizem pred morebitno okužbo. Slabost teh cepiv je (v primerjavi z živimi cepivi), da je ta aktivacija imunskega sistema pogosto blaga, zato je potrebno cepljenje večkrat ponoviti.