Anksioznost ali tesnoba (tudi strah) je fiziološki odgovor na nek grozeč, nevaren dogodek. Telo se z njo ubrani pred nevarnostjo. Če pride do anksioznosti brez zunanjega vzroka ali le ta ni nevaren oziroma traja anksioznost nenormalno dolgo in je pretirane jakosti, govorimo o anksioznih motnjah. Anksioznost je pogostejša pri ženskah in prizadene ljudi katere koli starosti.
Simptomi in znaki anksioznosti
Anksioznost se kaže s številnimi simptomi oziroma znaki:
- močnejše in pospešeno bitje srca
- pospešeno dihanje
- drhtenje
- bolečina v mišicah, trebuhu, prsih, glavobol
- povečano potenje
- težko dihanje
- utrujenost
- pogosto uriniranje
- občutek nemoči, nezaščitenosti
- slabost in vrtoglavica …
Vrste anksioznosti
Poznamo številne anksiozne motnje:
- socialna fobija – Anksioznost se pojavi, ko je bolnik v središču pozornosti, ko mora nastopati pred večjo ali manjšo skupino ljudi itd. Strah pred kritiko, javnim nastopanjem je normalen, vendar je pri bolnikih s socialno fobijo zelo pretiran.
- panična motnja – Panična motnja so številni in ponavljajoči se napadi panike brez kakšnega zunanjega vzroka. Bolnike nenadoma napade občutek strahu, ki v nekaj minutah ali uri izgine.
- specifične fobije – Pretiran strah pred temo, pajki, višino itd.
- agorafobija – Pretiran strah pred odprtimi prostori, v množici ljudi, v novem okolju.
- generalizirana anksioznost – Generalizirana anksioznost je dolgotrajna anksiozna motnja, ki se najpogostoje pojavi zaradi denarnih, partnerskih težav, težav v šoli itd. Anksioznost pri teh bolnikih traja tudi ko teh težav več ni.
Zdravljenje anksioznosti
Zdravljenje anksioznih motenj poteka z zdravili in psihološko terapijo (npr. vedenjsko terapijo).
Anksioznost in depresija
Anksioznost je skoraj vedno prisotna pri bolnikih z depresijo, zato mora zdravnik ob anksioznem pacientu vedno pomisliti še na depresijo.